Pojdi na vsebino

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica

Сремска Митровица
Sremska Mitrovica se nahaja v Srbija
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica
Zemljepisna lega v Srbiji
44°58′12″N 19°36′45″E / 44.97000°N 19.61250°E / 44.97000; 19.61250
DržavaSrbija Srbija
PokrajinaVojvodina (Srbija) Vojvodina
OkrajSremski upravni okraj
MestoSremska Mitrovica
Nadm. višina
84 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno37.751
Poštna številka
22000 Sremska Mitrovica
Klicna koda+381 (0) 22
Avtomobilska oznakaSM

Sremska Mitrovica (izvirno srbsko Сремска Митровица, hrvaško Srijemska Mitrovica, madžarsko Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Od leta 2008 je ponovno tudi sedež (sremske) rimskokatoliške škofije, ki je bila tega leta izločena iz Đakovske bosansko-sremske škofije in odtlej administrativno spada v hrvaško-slavonsko đakovsko-osiješko metropolijo.

Mesto leži na ravni na levi obali Save. Od Beograda, glavnega mesta Srbije, je oddaljen okoli 75 km, od pokrajinskega središča Novega Sada pa okoli 50 km. V bližini se nahaja letališče Sremska Mitrovica.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V rimskih časih se je kraj imenoval Sirmij (Sirmium). Sirmij je bil eno največjih rimskih naselbin vzhodno od Jadranskega morja, pomembno obmejno mesto z vojaško bazo, trgovsko središče, občasna cesarska rezidenca, v času vladavine Dioklecijana pa je postal glavno mesto rimske province Druga Panonija. O nekdanjem pomenu in sijaju kraja priča tudi podatek, da se je tu rodilo in živelo več rimskih cesarjev, med njimi tudi Maksimijan, Avrelijan, Trajan in Prob. V mestu je bil forum, cesarski dvor, gledališče, amfiteater, dirkališče, veliko kopališče ter arena na vodi. Po petih stoletjih moči in sijaja so v 5. stoletju Sirmij porušili Huni, dokončno pa so ga uničili in požgali leta 582 Avari. V krajevnem lapidariju in muzeju so na ogled različni predmeti, ki govorijo o življenju tedanje prestolnice. V Srednjem veku je bilo naselje v lasti Hunov, Gepidov, Avarov, Bizantinskega cesarstva, Bolgarije in Madžarske, ter od leta 1521 do 1718 pod Turki.[2]

Demografija

[uredi | uredi kodo]

V naselju živi 31748 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,5 let (38,0 pri moških in 40,9 pri ženskah). Naselje ima 14213 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,75.

To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, v glavnem srbsko, a v času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev.

Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju
Demografija
Leto Št. prebivalcev
1948 13183
1953 15456
1961 20790
1971 31986
1981 37628
1991 38834 38239
2002 40163 39084
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi
  
31.127 79,64%
Hrvati
  
2.130 5,44%
Jugoslovani
  
961 2,45%
Rusini
  
620 1,58%
Madžari
  
524 1,34%
Ukrajinci
  
404 1,03%
Slovaki
  
186 0,47%
Črnogorci
  
185 0,47%
Romi
  
184 0,47%
Makedonci
  
116 0,29%
Nemci
  
60 0,15%
Muslimani
  
60 0,15%
Slovenci
  
58 0,14%
Albanci
  
40 0,10%
Čehi
  
34 0,08%
Rusi
  
20 0,05%
Romuni
  
13 0,03%
Bolgari
  
12 0,03%
Bunjevci
  
9 0,02%
Goranci
  
6 0,01%
Bošnjaki
  
2 0,00%
Vlahi
  
1 0,00%
Neznano
  
1.303 3,33%



Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. i 2011.
  2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964
  3. Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]